Sploh ni gnusno, ampak koristno - deževniki so pravi junaki na vrtu. Evo, zakaj so deževniki tako pomembni za naše postelje.
Majhna, spolzka, neprivlačna - črvi niso ravno najlepša bitja, ki jih lahko najdemo na naših vrtovih. Marsikomu se male živali zdijo celo res gnusne in bi jim radi prepovedali vstop na svoj vrt. Toda to ni dobra ideja: kljub neopaznemu videzu so deževniki (Lumbricidae) - kot navadni deževniki (Lubricus terrestis) - neprecenljive za zdrav vrt. Črvi so še posebej dobri za tla. Star francoski kmečki pregovor pravi: »Bog ve, kako narediti rodovitno zemljo in deževnikom je razkril svojo skrivnost.« Razkrivamo prednosti malih bitij za našo zemljo in zakaj ne bi smeli manjkati na nobenem vrtu pri vas. .
1. Deževniki kot zbiralci smeti
Pogosta napačna predstava je, da se deževniki hranijo z zemljo in umazanijo. Pravzaprav je najljubša hrana črvov nekaj povsem drugega: rastline. A brez skrbi, deževnik ne napada dobre trate ali dragih vrtnic, ampak vrt dobro pospravi, saj je njegov jedilnik sestavljen predvsem iz gnilih rastlinskih ostankov. Nočni črv rad vleče liste, zelene odrezke in odmrle rastline v svoj rov in s tem pospeši kompostiranje rastlinskih odpadkov.
Vrtni odpadki in listje gnijejo veliko hitreje na vrtu z veliko deževnikov kot na vrtu brez malih pomočnikov. Predvsem pa je kompostni deževnik (Eisenia fetida) pravo čudežno orožje pri recikliranju zelenih odpadkov: vrtne odpadke zanesljivo pretvori v praktičen kompost, zaradi svoje sposobnosti pa je celo prodali in dali v kompostne kupe.
2. Gnojenje z deževniki
Če ješ veliko, moraš na stranišče – tako je tudi z deževniki. Toda v resnici majhni kupčki,ki moti toliko ljubiteljev trate, prava dobrota za vrt. Po prebavi listov in drugih organskih snovi ne ostanejo ostanki navadne zemlje, temveč visoko koncentrirane sestavine rastlinam dostopnih hranil. Pravzaprav iztrebki črvov vsebujejo skoraj petkrat več dušika, sedemkrat več fosfatov in celo enajstkrat več kalija kot običajna vrtna zemlja, zaradi česar je popolna kot gnojilo. Od iztrebkov pa nimajo koristi le rastline, tudi tla imajo koristi od iztrebkov deževnikov. Sestavljen je iz posebej drobnih humusnih delcev, ki tvorijo tako imenovane glineno-humusne komplekse. Ti zagotavljajo boljšo in stabilnejšo strukturo tal ter so kot nalašč za vezavo in shranjevanje mineralov, ki jih deževnik tudi sprošča. Posledično hranila dolgo časa ostanejo v tleh in dolgoročno vplivajo na prehrano rastlin.
3. Deževniki izboljšajo strukturo tal
Deževniki niso znani le po svojem videzu in dobrem gnojilu, ampak tudi po sposobnosti kopanja tunelov. Kar se na prvi pogled ne sliši posebej spektakularno, pa ima odločilen vpliv na strukturo tal: ker so majhne cevke posebej obložene z deževnikom, so izjemno stabilne in prevajajo zrak in vodo tudi v globlje plasti zemlje. Boljša prezračenost tal spodbuja predvsem razgradnjo rastlinskega materiala, ki se nahaja v globljih plasteh zemlje. Ker kisik, ki igra ključno vlogo pri številnih procesih kvarjenja, pogosto ne prodre v te plasti tal, razgradnja organskega materiala v mnogih plasteh tal poteka le počasi.
Preko rovov deževnikov so te plasti tudi dovolj oskrbljene z zrakom in odmrli deli rastlin se lahko bolje razgradijo. Toda voda tudi veliko bolje prodre v tla skozi manjše cevi - to znatno zmanjša tveganje za zamašitev. Hkrati se voda zaradi tako imenovanega spužvega učinka zadržuje v tleh veliko dlje in se zemlja v sušnih obdobjih počasneje suši.
4. Mešanje s strani zasedenih črvov
Ko smo že pri temi deževnikov, ne smemo pozabiti še na enega pomembnega vidika deževnikov: majhne vrtoveposkrbite ne le za dobro prezračevanje, temveč tudi za dobro mešanje tal. Tla so pogosto razdeljena na veliko različnih plasti, ki se razlikujejo po različnih lastnostih – na primer po zgradbi, pa tudi po vsebnosti določenih hranil. Nekatere vrste majhnih črvov pri kopanju in prehranjevanju gradijo vkope, ki segajo do 2 m globoko v zemljo. Mešajo različne plasti skupaj. Liste na primer potegnejo globoko v zemljo, kjer skoraj ni več organskega materiala. Hkrati pa s seboj iz globljih plasti prinesejo dragocene minerale, ki se izkažejo kot odlična gnojila za rastline na površini. To mešanje tal spremeni strukturo tal na bolje in ostane rodovitna in stabilna v daljšem časovnem obdobju.
5. Zmanjšajte erozijo tal z deževniki
Peščene nevihte se ne pojavljajo le v puščavah in na tropskih otokih, ampak so postale realnost tudi v Nemčiji. Veter, voda in vreme terjajo svoj davek na naših tleh in ga v najslabšem primeru odnesejo drugam. Predvsem pa se vodna erozija tal ne ustavi pri vrtnarjih in iz leta v leto odnaša dele dragocene zgornje plasti zemlje. Rezultat: z vsakim novim tušem se rodovitnost tal poslabša. Na srečo obstaja rešitelj – študije kažejo, da lahko deževniki bistveno zmanjšajo erozijo. Po eni strani je to posledica izboljšane strukture in stabilnosti tal, po drugi strani pa tudi dolgih rovov deževnikov. Ti omogočajo, da voda pronica v tla in ne odteka nad zemljo, kar bi lahko s seboj odneslo dragoceno zemljo. Hkrati pa kompleksi gline in humusa tako dobro vežejo dragocene minerale in hranila, da jih dež ne izpere. Tako deževnik poskrbi, da zemlja na našem vrtu ostane rodovitna še dolgo.
Če se zdaj sprašujete, kako lahko na svoj vrt privabite čim več deževnikov, potem je treba omeniti pomembno ključno besedo: trajnostno vrtnarjenje. Kemikalije v tleh logično odženejo uporabne male živali, zato na vrtu vsekakor uporabite ekološke izdelke, ki so čim bolj nežni do rastlin, živali in okolja. Ko gre za gnojenje, lahko spremenite tudi z uporabo organskih gnojil s počasnim sproščanjem, kot so naša organska gnojila Plantura.