- Svetli in temni mikrobi: različni svetlobni pogoji
- Različne vrste semen in zahteve
- Seznam temnih in svetlih kalilcev
Pomagajte razvoju spletnega mesta, delite članek s prijatelji!
Vedno znova se sliši o temnih in svetlih kalilcih. Razkrivamo natančno razliko in katera rastlina pripada kateri skupini.
Če želite rastline razmnoževati iz semen, je le redkokdo dovolj, da v izkopano gredico preprosto vržete pest semen in upate, da je poleti zrasel čudovit zelenjavni ali cvetlični vrt. Glede na rastlinski rod oziroma vrsto je treba pri setvi biti pozoren na nekaj stvari, ki jih je treba za uspešno razmnoževanje individualno prilagoditi. Nadobudne rastline potrebujejo dovolj vode, kisika, toplote in tudi zdaj dovolj sončne svetlobe. Odvisno od rastline so razlike v temperaturi in trajanju kalitve ter v svetlobnih pogojih, potrebnih za kalitev. Glede na zahtevano jakost svetlobe in svetlobni spekter rastline nato razdelimo v dve skupini.
Pojasnjujemo razliko med temnimi in svetlimi kalitvami ter kaj morate upoštevati pri setvi, da bo posamezna kalitev optimalno podprta. Za vas smo sestavili tudi seznam najpomembnejših svetlih in temnih kalečih rastlin.
Svetli in temni mikrobi: različni svetlobni pogoji
Dejstvo, da se popolnoma odrasle rastline odzivajo na različne svetlobne razmere, marsikoga ne bi smelo presenetiti. Toda tudi kot semena rastline zaznavajo svetlobo in njeno različno jakost. Intenzivnost oziroma energija, ki jo vsebuje svetloba, je odvisna od valovne dolžine svetlobe – svetlobnega spektra. Kratkovalovna svetloba z visoko energijo je modra, medtem ko je dolgovalovna svetloba z nizko dolžino temno rdeča. Svetlobni spekter se v rastlini in v semenu registrira z beljakovinami, tako imenovanimi fotoreceptorji. Spremembe, ki nastanejo v semenu, se imenujejo fotomorfogeneza. Ta postopek je potreben za kalitev vseh semen.
Rastline in njihova semena reagirajo na spremembe svetlobe s pomočjo tako imenovanih receptorjev za fitokrom. Ti senzorski pigmenti predvsem registrirajo pojavnostrdeča svetloba: svetlo rdeča (HR pri 660 nm) in temno rdeča (DR pri 730 nm). Izpostavljenost HR povzroči pretvorbo fitokroma v aktivno obliko DR. Če zdaj izpostavite z DR, se aktivni fitokrom DR pretvori v neaktivno obliko HR. V temi se DR fitokrom vrne nazaj v HR fitokrom. Bistveni dejavnik pri tem je razmerje med fitokromi. Med kalitvijo in številnimi drugimi procesi, kot je indukcija cvetov, ima ključno vlogo razmerje med aktivnimi in neaktivnimi fitokromi, ki odražajo zunanje svetlobne razmere.
Modro svetlobo registrirajo kriptokromi, ki prav tako prispevajo ali zavirajo kalitev moči. Kalitev neposredno aktivirajo transkripcijski faktorji genov s prenosom svetlobnih informacij.
Torej vse rastline potrebujejo svetlobo za kalitev. Vendar pa različne rastlinske vrste potrebujejo različno jakost svetlobe ali spektre, ki služijo kot začetni signal za kalitev. Glede na zahtevani svetlobni spekter so rastline razdeljene v dve skupini vrst kalitve: v temnih kalitvah in svetlih kalitvah.
Različne vrste semen in zahteve
Lahke kalitve potrebujejo svetlobo z visoko intenzivnostjo v območju modre svetlobe ali svetlo rdeče svetlobe za kalitev. Semena so običajno zelo majhna in zato vsebujejo malo zalogovnega materiala, ki ga sadika med kalitvijo porabi kot vir energije. Če torej ne dobi dovolj svetlobe, majhna rastlina ne bi bila dovolj močna, da bi se prebila skozi plast zemlje, ko vzklije. Semena torej niti ne začnejo kaliti, če v temi ležijo pod zemljo. Zaradi tega se na zemljo posejejo semena lahkih kalilcev. Lahki kalčki, tako kot nekatere sorte solate, vzklijejo pri visokih razmerjih HR:DR.
Pri temnih kalilnikih je situacija drugačna: semena so običajno velika in debela. V skladu s tem se nabirajo z rezervnimi snovmi za močno brstenje. Plast zemlje na njih ni problem, ravno nasprotno, plast zemlje filtrira ali zatemni svetlobo. To je potrebno za začetek procesa kalitve v semenih temnih kalčkov. Seme torej med setvijo vtisnemo v zemljo, vendar le tako globoko, da lahko do semena še doseže dovolj kratkovalovne svetlobe. Temne kalitve, kot so kumare (Cucumis sativus), kalijo pri nizkem razmerju HR:DR (<0,02).
Setev inZahteve lahkih kalilcev
Osnovni postopek setve lahkih kalčkov je enak za vse rastlinske vrste in deluje na naslednji način:
- Čist pladenj za seme napolnite z visokokakovostno zemljo za lončnice, kot sta Plantura Organic Herb & Seed Soil
- Splakovana zemlja za lončenje
- Odcedite odvečno vodo
- Semena posejte približno 2 cm narazen v zemljo, le rahlo pritisnite, da pridete v stik z zemljo
- Nanesite tanek sloj peska, da zmanjšate tveganje za nastanek plesni (največ je tako debelo kot samo seme)
- Pokrijte posodo za kulturo s pokrovom iz folije, da povečate vlažnost
- Podlaga naj bo vedno vlažna, vendar ne mokra (uporabite razpršilec za vodo, da preprečite, da bi se semena izprala)
- Svetla lokacija, vendar brez neposrednega sonca
- Od kalitve odstranite pokrov iz folije enkrat na dan za prezračevanje in aklimatizacijo
- Izbirajte v majhnih lončkih približno od nastanka drugega para listov
- Pokrijte lonce s folijo
Bistveno pri setvi lahkih kalilcev je, da semena dobijo dovolj svetlobe v kratkovalovnem območju. Nato je treba posamezno pozornost nameniti temperaturi kalitve in času setve. Tudi čas kalitve se lahko bistveno razlikuje. Obstajajo rastlinske vrste, pri katerih prva semena vzklijejo že po nekaj dneh, in druge, pri katerih morate na prvo sadiko čakati več tednov.
Kot alternativo posodi za seme lahko tudi robec navlažite z vodo. Robec se razprostre in po njem razgrne semena. Krpo nato zapremo tako, da je pod in na vrhu semen en sloj vlažnega robčka. Vse skupaj damo v prozorno posodo ali vrečko in pustimo na svetlem mestu pri pravi temperaturi, dokler semena ne vzklijejo.
Setev in zahteve temnih kalilcev
Tudi pri temnih kalčkih morate določene parametre nastaviti posamezno - odvisno od rastlinske vrste - vendar načeloma setev temnih kalčkov deluje takole:
- Čisti pladenj za seme napolnite z zemljo za lončnice - na primer z našimi ekološkimi zelišči in zemljo za semena Plantura
- Zemljo za lončenje zalivajte od spodaj, dokler se zemlja dobro ne prepoji; odcedite odvečno vodo
- Sejati semena
- Semena posadite vsaj dvakrat globlje v zemljo, kot je visoka semena; alternativno pladenj za seme zCover Cardboard
- Pokrijte pladenj za seme s pokrovom iz folije ali podobnim
- senčna lokacija
- Z vodnim razpršilcem navlažite zemljo ali jo previdno prelijte
- Od kalitve odstranite pokrov iz folije enkrat na dan za prezračevanje in aklimatizacijo
- Izbiranje v majhnih lončkih, ki se začne z drugim parom listov
- Pokrijte kahlico s pokrovom iz folije
Kot je opisano za lahke kalčke, lahko različico z robčkom uporabite kot alternativo posodi za seme. Vlažna plast robčka je lahko tudi nekoliko debelejša. Po tem se zavit paket robčkov postavi na senčno mesto, dokler semena ne vzklijejo.
Seznam temnih in svetlih kalilcev
Čeprav lahko ločite med temnimi in svetlimi kalitvami samo glede na velikost semena, vam seznam daje občutek varnosti. Za vas smo zato pripravili pregled temnih in svetlih kalečih rastlin.
Primeri lahkih kalilcev
Lahki kalitelji vključujejo rastline, kot so:
- Zdravilna baldrijana (Valeriana officinalis)
- rastlina ostrig (Mertensia maritima)
- Bazilika (Ocimum basilicum)
- Savory (Satureja)
- Blackberry (Rubus sectio Rubus)
- Curry zelišča (Helichrysum italicum)
- Koper (Anethum graveolens)
- kamilica (Matricaria chamomilla L.)
- koriander (Coriandrum sativum)
- sivka (Lavandula angustifolia)
- timijan (Thymus vulgaris)
- Slonova noga (Beaucarnea recurvata)
- Jagoda (Fragaria)
- pehtran (Artemisia dracunculus)
- foxglove (Digitalis purpurea)
- Vrtna kreša (Lepidium sativum)
- geranija (pelargonija)
- zvonček (Campanula)
- malina (Rubus idaeus)
- vijolična (Violoa cornuta)
- Korenček (Daucus carota subsp. sativus)
- mačja meta (Nepeta cataria)
- solata (Lactuca sativa)
- Kmina (Carum carvi)
- Snapdragon (Antirrhinum)
- šmarnica (Convallaria majalis)
- majoram (Origanum majorana)
- večerni jeglič (Oenothera)
- Nagelj (Dianthus)
- Origano (Origanum vulgare)
- Pampas Grass (Cortaderia)
- Petunija (Petunija)
- poprova meta (Mentha × piperita)
- Jeglič (Primula)
- Rž (Secale cereale)
- Rožmarin (Rosmarinus officinalis)
- žajbelj (salvia)
- zelena (Apium)
- gorčica (Sinapis)
- Paradižnik (Solanum lycopersicum)
- Venerina muhololovka (Dionaea muscipula)
- pozabnice (Myosotis)
- deviški tobak (Nicotiana tabacum)
- Melisa (Melissa officinalis)
- Lemon Verbena (Lippia citriodora)
Primeri temnih kalčkov
Večina vrst zelenjave spada v skupino temnih kalčkov, pa tudi druge rastline, kot so:
- Jajčevci (Solanum melongena)
- Borage (Borago officinalis)
- božična vrtnica (Helleborus niger)
- Menih (Aconite)
- Jagnječja solata (Valerianella)
- Fuchsia (Fuchsia)
- kumara (Cucumis sativus)
- Pumpkin (Cucurbita)
- Lovage (Levisticum officinale)
- lilija (Lilium)
- Lupin (Lupinus)
- koruza (Zea mays)
- Peteršilj (Petroselinum crispum)
- Larkspur (Delphinium)
- Snežnica (Galanthus)
- drobnjak (Allium schoenoprasum)
- sončnica (Helianthus)
- Mačhice (Viola tricolor)
- Hollyhock (Alcea)
- Lemongrass (Cymbopogon citratus)
- bučke (Cucurbita pepo subsp. pepo convar. giromontiina)
Ne veste natančno, kdaj katere rastline je najbolje posejati? Naš članek o setvenem koledarju vam lahko zagotovo pomaga!