Ovsena korenina je stara zelenjava, ki postaja vse bolj priljubljena. Kako uspešno posaditi ovsene korenine na svojem vrtu.
Ovsena korenina, znana tudi kot bela čebula, je za dolgo časa izginila z domačih vrtov in jo je nadomestil črni slanik, vendar se je začel vračati. Tukaj preberite, kako gojiti in negovati ovsene korenine na vrtu ter kako lahko pridelek izkoristite pozneje.
Ovsena korenina: izvor in lastnosti
Ovsena korenina (Tragopogon porrifolius) nam danes ni poznana kot korenovka, a ni bilo vedno tako. Nekateri jih bolje poznajo pod drugimi imeni: vijolična kozja brada, habermark ali bela korenina. Ovsena korenina izvira iz vzhodnega Sredozemlja, od koder so jo Rimljani razširili po vsej Evropi, tudi v Nemčiji. Njegova divja oblika, Tragopogon porrifolius subsp. eriospermus, je še vedno mogoče najti v velikih delih Grčije, Italije in Turčije. Že od antičnih časov se uporablja kot zelenjava. V našem primeru pa je bila gojena ovsena korenina dolgoročno zamenjana s tesno sorodnim črnim slamom (Scorzonera hispanica), saj to daje višje pridelke.
Ovsena korenina, tako kot črni slamnik, spada v rod kozje brade (Tragopogon) in s tem v družino marjetic (Asteraceae). Dvoletno zelnato rastlino običajno gojimo le enkrat letno, saj se njene korenine pobirajo. Približno 20 do 30 cm dolga bela korenina vsebuje mlečni sok, podoben slanici. Če jo pustimo rasti, bo ovsena korenina v drugem letu dosegla višino od 60 do 120 cm in tvorila več cvetnih glavic vzdolž modrikasto zelenega stebla. Listi so ozki, gladki in večinoma sočno zeleni. Ko cveti, se junija in julija pojavijo sestavljene cvetne glavice, katerih cvetni listi so dolgo vijolične do vijolične barve. Dnevno gibanje cvetov ovsene korenine je posebno. To pomeni, da se zjutraj odprejo in opoldne spet zaprejo. Ob koncu cvetenja se zarod postopoma posuši in spominja na regratov pihalnik(Taraxacum officinale).
Grow Oatroot
Oatroot lahko gojimo na skoraj vsakem vrtu. Kot lega so primerne vse sončne in polsenčne gredice, ki so dovolj globoke za korenovke. Prednostna je zemlja brez humusa in kamnov ter lahka ali peščena tla, ni pa obvezna. V nasprotju s črnim slamnikom lahko ovsena korenina razbije utrjeno zemljo in tako izboljšuje tla. Primerne so zato tudi lege s težjimi tlemi. Če je gredica pripravljena v preteklem letu, je priporočljivo v zemljo dodati organsko gnojilo. Za to sta primerna na primer gnoj ali kompost. Če je bila gredica še zasajena jeseni prejšnjega leta, lahko ustvarite idealne lastnosti za rast rastlin z uporabo aktivatorja tal. Za to je na primer primeren naš organski aktivator tal Plantura, ki s svojim dolgotrajnim učinkom dolgoročno podpira ovseno korenino in hkrati spodbuja nastajanje humusa v tleh preko mikroorganizmov. Krompir in druge korenovke so zelo dobri kot predhodni posevek. Korenine so vsi pridelki, ki jih je treba med rastjo redno okopavati, da zatremo plevel in ohranimo zemljo ohlapno.
Ovsena korenina obožuje tudi gojenje v mešanih kulturah. Dobri partnerji so predvsem por (Allium porrum), koleraba (Brassica oleracea var. gongylodes), zelena (Apium graveolens) ali različne vrste solate.
Semena ovsenih korenin posejemo neposredno v gredico. Najboljši čas za to je pomlad med marcem in majem. Da bi to naredili, se semena položijo dva prsta globoko v pripravljeno gredico z razmikom vrst približno 30 cm. Semena vzklijejo po približno 10 do 14 dneh in jih nato posadimo približno 5 do 10 cm narazen, tako da ima vsaka rastlina dovolj prostora.
Nasvet: Ko ločujete sadike, jih ne izvlecite preprosto iz zemlje, saj lahko poškodujete korenine sosednjih rastlin. Odvečne rastline ovsenih kosmičev je bolje izrezati z nožem ali škarjami in jih žrtvovati, da bodo preostale rastline bolje rasle.
Nega ovsenih korenin
Ovsena korenina je med rastjo nezahtevna rastlina.
Vendar je treba paziti na dobro oskrbo z vodo, zlasti v suhem poletjuvolja. Če je ovsena korenina presuha, lahko korenina oleseni in se zasuka. To pomeni, da rastlina neha rasti že v zgodnji fazi, da začne cveteti.
Poleg rednega zalivanja je treba odstraniti tudi plevel, da lahko ovsena korenina raste neomejeno.
Dodatna gnojenje med rastjo ni potrebno.
Nabiranje ovsenih korenin: postopek, okus in priprava
Jeseni so ovsene korenine pripravljene za obiranje. Ker pa bodo še dolgo rasle, je priporočljivo, da z obiranjem začnete šele konec oktobra. Ker so ovsene korenine odporne, je žetev v februarju možna brez težav. Rastline pa je treba zaščititi s plastjo slame, da preprečimo zmrzovanje in tako olajšamo spravilo. Za nabiranje ovsenih korenin lahko uporabite kopalne vilice ali lopato. Preprosto prebodete blizu korenine, zrahljajte in dvignite zemljo, da lahko izvlečete ovseno korenino. Treba je paziti, da ne poškodujemo korenin. Ovsene korenine lahko dolgo časa hranite v škatli, napolnjeni s peskom, tudi v kleti.
Tako kot salsify se lahko tudi ovsena korenina uporablja kot korenasta zelenjava, ni je treba niti lupiti. Kuhan na pari, pražen, ocvrt in predelan v pire ali juho, je odličnega okusa. Ovsena korenina je okusna tudi surova, na primer v surovi zelenjavni solati. Okus ovsenih korenin je zelo podoben okusu črnega slamnika, vendar je nekoliko bolj sladek in bolj aromatičen. Spominja na okus ostrig, zato se ovsena korenina v angleščini imenuje tudi 'oyster plant'. Zlasti sorta 'Sandwich Island' je zelo hranljiva in je zato idealna zimska zelenjava. Liste ovsene korenine lahko jeste v solati ali kot špinačno zelenjavo.
Iščete bolj nenavadno zelenjavo za svoj vrt? Preberite tudi naš članek o mesni zelišči, ki je povezana z ovsenimi koreninami.